VIZITKA

Znanstveno imeSedum ssp., po novem Hylotelephium ssp.

Slovensko ime: hermelika

Izvor: predvsem severna polobla, izjema sta Afrika in Južna Amerika

Odlike: odpornost proti suši, ne potrebuje veliko hranil, večji del leta je lepa, razmeroma dolgoživa, zdrava, povsem prezimna, zelo medovita, zdravilna, za rezano in suho cvetje

V rodu Sedum, ki so ga pred časom preimenovali v Hylotelephium, a se to ime v slovenskih krogih še ni prijelo, poznamo veliko različni si vrst. Predvsem bode v oči to, da ima ta rod v slovenščini dve imeni. Homulice so nizki predstavniki, ki so bolj ali manj polegle rasti oz. so poganjki polegli, hermelike pa so tiste vrste, ki rastejo pokonci. Poznamo tudi nekaj vmesnih vrst oz. predvsem križancev, ki jih včasih opisujemo kot polpolegle hermelike, ker jih je težko uvrstiti v eno ali drugo skupino.

Vse hermelike imajo zvezdaste cvetove, ki so združeni v socvetja. Slednja so lahko zelo gosta in skoraj ploščata, spet druga so razrasla s po več posameznimi gručami cvetov. Listi in stebla so mesnati in predstavljajo dober vir rezervne vode za obdobja suše. Predvsem listi nekaterih botaničnih vrst v svojem soku vsebujejo zdravilne učinkovine.

Bolezni pri tem rodu so prej izjema kot pravilo, od škodljivcev pa se lahko bojimo predvsem rilčkarja, katerega ličinka se hrani s koreninami.

Gojitvene zahteve

Za hermelike velja, da so zelo nezahtevne za gojenje. Prav vse vrste nujno potrebujejo odcedno zemljo, so pa seveda bujnejše, če imajo na voljo več vlage. So tudi ene redkih zelnatih trajnic, ki ostanejo lepe brez dežja in zalivanja po treh mesecih, tudi če jih posadimo v s hranili slabo založena tla, ki so poleg tega še zbita, le voda ne sme zastajati.  Goste gruče poganjkov razdelimo po potrebi, najbolje takrat, ko se začnejo razpirati, posamezni poganjki pa postanejo slabotni.

Razmnoževanje

Čeprav jih je možno razmnožiti s setvijo, to v primeru sort nima smisla, saj sejanci ne obdržijo lastnosti starševske rastline, ampak dobim paleto različnih hermelik, ki se razlikujejo npr. po višini in barvi cvetov. Mesnati poganjki omogočajo zelo enostavno vegetativno razmnoževanje. Potaknjence pripravljamo od druge polovice pomladi do začetka poletja. Lahko tudi kasneje, a potem so potaknjenci bolj nagnjeni k poganjanju cvetov in manj energije namenijo razvoju korenin in listov. Stebla razrežemo na nekaj centimetrov, košček pa naj nosi vsaj en list. Če so listi zelo veliki, jih skrajšamo npr. za polovico. Potikamo v odceden sterilen substrat, ki naj bo ves čas zmerno vlažen. Razvoj korenin je hiter in kmalu bomo opazili tudi prve nove poganjke na steblu.

Oblikovanje zasaditev

Preden se odločimo za hermelike, se je dobro zavedati vseh njihovih adutov, saj bomo le tako lahko kar najbolj izkoristili njihov potencial pri oblikovanju zasaditev. Že zgodaj spomladi se pojavijo gosti sklopi rozetastih poganjkov, ki poganjajo v vse višjo gručo oz. gost sklop z zanimivo teksturo. V povprečju sredi poletja se pojavijo nastavki socvetij, ki so kar nekaj časa »zeleni« a že do dobra krasijo rastlino. Počasen proces razvoja cvetnih popkov vse do odpiranja rastlino naredi še bolj zanimivo, višek pa seveda doseže v času polnega cvetenja. Večini hermelik se poganjki lepo posušijo in krasijo vrt tudi pozimi.

Ker veliko hermelik tvori goste gruče poganjkov, jih uvrščamo med statične rastline, ki zaradi dolge sezone lepega izgleda pogosto upravičeno kandidirajo za zelnato ogrodje zasaditve. Ker so same goste in statične, listi pa so srednje velikosti, jim v soseščino sadimo okrasne trave, velikolistne rastline in rastline z zelo filigransko deljenimi listi. Pozorni bodimo tudi na višine in obliko rasti. Silhueta hermelike bo še bolj poudarjena, če bodo okoli rasle blazinaste rastline ali pa se bo za njo dvigoval visok steber pokončnih poganjkov. Ne spreglejmo tudi temnolistnih sort, ki se odlično podajo k sivolistnim rastlinam.

Vrste in sorte

Povzeto po knjigi Vroče trajnice avtorja Matica Severja.

S. ‘Carl’ – hermelika

Je uveljavljena stara sorta s svetlo zelenimi listi in čisto rahlo rožnato nadahnjenimi stebli. Socvetja so srednje velika, pretežno izbočena in intenzivno ciklamno rožnate do rožnato rdeče barve. Doseže 30–45 cm višine, cveti pa avgusta in septembra.

S. ‘Herbstfreude’ – hermelika

Je še vedno najpogosteje sajena sorta z izjemnimi odlikami. Ta hermelika je ena najbolj raščavih, z izjemno trdnimi, krepkimi poganjki in velikimi, zelo gostimi socvetji. Sprva so popki svetlo rožnati, nato pa se z razpiranjem pokaže intenzivno rdeče rožnata barva, ki »ovene« v rjasto rjavo. V višino zraste do 50 cm, cveti pa od avgusta do oktobra.

S. ‘Matrona’ – hermelika

Če sorta ‘Herbstfreude’ kraljuje na prvem mestu, ji tesno sledi ‘Matrona’, ki sicer ni tako gosta in je malo manj raščava, a tako zanesljiva in svojstveno lepa, da zlepa ne zdrsne z drugega mesta. Kljub poplavi raznobarvnih novih sort ‘Matrona’ še vedno poseduje edinstveno, lahko bi rekli skoraj tenkočutno barvno kombinacijo, ki je nadgrajena z malo manj bujnimi, a trdnimi socvetji. Stebla in listi so rahlo rjavkasto do vijolično rdeče nadahnjeni, barva pa se okrepi, če nastopi sušno obdobje. Cvetovi so prijetnega, nekoliko bolj toplega bledo rožnatega odtenka. V višino zraste 50–60 cm, cveti pa od avgusta do oktobra.

‘Mr. Goodbud’ – hermelika

Po postavi se precej približa izjemni ‘Herbstfreude’, le da je listje malo hladnejšega zelenega odtenka. Bogata gosta socvetja so izjemne intenzivno rožnate barve. Najbolj atraktivna so napol odprta socvetja, saj so popki belkasti in tako dobimo neverjetne pladnje svetlo-temnega kontrasta. Cveti avgusta in septembra, v povprečju pa zraste 40 cm visoko.

Spectabile – veličastna hermelika

Je kitajska vrsta z mesnatimi pokončnimi poganjki in ovalnimi ploščatimi listi v svetlo zeleni barvi z nekaj sivkastega nadiha. Vsako steblo na koncu poletja in v začetku jeseni na vrhu razvije ploščato gosto socvetje zvezdastih cvetov. Večina sort je visokih 45–50 cm. Gojimo izključno sorte, od katerih so pomembnejše povsem bela ‘Iceberg’, bela ‘Stardust’, ki lahko dobi neznaten rožnat pridih in pogosto nekaj posamičnih rožnatih cvetov, svetlo rožnata ‘Brilliant’, novejša nizka sorta v intenzivni rožnati barvi ‘Hot Stuff’ in v podobnem rožnatem odtenku le višja, 30–45 cm, je ‘Neon’.

‘Sunkissed’; hermelika

To sorto omenjam zato, ker je ena bolj rumenih. Čisto prave sončne rumene pri hermelikah ne srečamo, zato pozornost namenjamo intenziteti kremno rumene. Socvetja se od avgusta do septembra pojavljajo na 30 cm visokih poganjkih.

Telephium (novo Hylotelephium telephium (L.) H. Ohba) – sočna hermelika

Po obliki rasti je zelo podobna veličastni hermeliki, listi so nasprotno nameščeni, jajčasti do ovalni. Gojimo izključno sorte te evropske vrste. Pomembnejše so ‘Strawberries and Cream’ z rožnatimi cvetnimi popki in bledo rožnatimi do kremno belimi cvetovi, ki rada polega, ‘Purple Emperor’, ki je bila dolgo edina pogosto gojena rdečelistna sorta hermelike, zraste 35 cm visoko ter cveti julija in avgusta. S. telephium subsp. maximum ‘Gooseberry Fool’ ima prav tako manj stabilna stebla, ki so rdečkasto nadahnjena, od julija do septembra se pojavljajo socvetja v pastelno limonasti rumeni z rahlim zelenim pridihom, v višino zraste 30–40 cm. ‘Xenox’ je izboljšava ‘Purple Emperor’, saj ima temnejše liste, je nižja, visoka do 30 cm in zato praktično ni nevarnosti za poleganje poganjkov. Avgusta in septembra zacveti v kremno rožnati barvi. Podobna, a kremno rumena sorta s prav tako temno vijoličnimi listi, je ‘Yellow Xenox’, za odtenek bolj oranžna pa ‘Orange Xenox’.

CLOSE

Kategorije izdelkov

Dodaj v košarico